Salmo trutta m. fario
Avtohtona vrsta
Potočna postrv ima vretenast, bočno rahlo stisnjen trup s srednje veliko glavo. Gobec sega prek zadnjega očesnega roba, usta so končna. Obarvanje je zelo variabilno in odvisno od okolja.
Hrbet je zelenkast do rjavkast, včasih skoraj črn. Boki so svetlejši, rumeni do zlato rumeni, trebuh belkast. Vzdolž bokov so po gostem razporejene pike — črne pege z belim robom ter rdeče pike z belim ali svetlomodrim robom.
Drsti se od oktobra do februarja na prodnatih predelih potokov. Samica z repno plavutjo izkoplje gnezdo in odloži 1000–3000 iker. Ikre se izvalijo po 4–5 tednih (odvisno od temperature vode).
Spolna zrelost nastopi v 2.–3. letu starosti.
Odrasle ribe se hranijo z vodnimi in zračnimi nevretenčarji (žuželke, ličinke), deloma z ribami. Aktivna so tako podnevi kot ponoči. Muharjenje je najučinkovitejši način ribolova.
Riba naseljuje vodotoke od hitrih gorskih potokov do širokih nižinskih tokov do nadmorske višine 2500 m. Zahteva čisto, hladno in kisikovo bogato vodo. V Poljanski Sori je v naravnem okolju — avtohton.
V Sloveniji živi v vseh vodotokih donavskega porečja. Je eden najpomembnejših kazalnikov čistosti vode.
Čeprav je populacija razširjena, so lokalne populacije ogrožene zaradi:
Zaščitena je z lovopustom (november–marec), minimalno lovno mero in kvotami.